Jutranja kava je postala ritual

Budilka nežno zvoni. Z desno roko pritisnem na gumb za utišanje in se obrnem na drugo stran.

Piki je že med nama na sredini. Nežno ga pobožam po skuštrani glavi moji dragi pa zašepetam v uho, a bo kava na balkonu v redu? Ustnice na njenem obrazu se nežno razležejo v jutranji nasmešek.

Končno nedelja. Spravim se iz postelje, Piki pa se takoj raztegne še čez mojo polovico postelje, da se ja ne bi ulegel nazaj. Še pred obiskom kopalnice na plin pristavim džezvo za kavo. V kopalnico slišim brbotanje vode. Pohitim v kuhinjo in dokončam začeto delo. Nežen vonj kave zadiši po stanovanju. V sobi se stisnem k njej, jo pobožam po obrazu. Kava je kuhana in te čaka na balkonu. Ni ga lepšega kot jutranja kava v dvoje, na balkonu, s pogledom na morje in prebujajočo naravo.

Prižgem še cigareto in užitek je popoln. Piki pricaplja iz sobe in se leno zlekne na svoj počivalnik na balkonu. Samo migajoč smrček in pa velike črne oči dajejo znake da je buden. Počiva in uživa, kot midva, čeprav mu kava ne pomeni nič. Sediva v tišini in ob srkanju vročega opojnega napitka opazujeva okolico. Sonce je sicer že visoko na nebu, ljudi pa od nikoder. Se pozna, da je nedelja. Drugače je ob tej uri že pravi vrvež na ulici spodaj. Avtomobili, kolesarji in pešci hitijo vsak v svojo smer. Tudi ropot tovornjaka za pobiranje smeti se sliši vsako jutro ob isti uri. Danes pa nič, samo tišina in žvrgolenje ptic. Kdor je našel kavo je zadel v polno. Prijetno klepetava in delava načrt kaj bomo danes počeli. Vroče bo. Tako, da bi plaža in kopanje v morju bila zelo dobra odločitev.

Odpoveva kosilo pri njeni mami, spakirava stvari za plažo in že se vozimo proti oddaljeni obali, nekam na samo. Nepopita kava pa je ostala kar na balkonski mizici.